Prikaz objav z oznako mesto. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako mesto. Pokaži vse objave

nedelja, 24. november 2013

Kratek vodič po Londonu: Westminster, Buckinghamska palača in parki


Prvi krog, ki je absolutno "must see" zajema najbolj znane znamenitosti: Westminster most s parlamentom in Big Benom, London Eye, akvarij, Waterloo postaja, Westminster Abbey, Downing Street 10, kraljeva straža, St.  James' Park, Admirality Arch, Trafalgar Square, Buckinghamska palača, Green park in Piccadily Circus.

Na tem naslovu najdete kratek vodič z osnovnimi informacijami in zemljevid, na katerem so označene vse pomembnejše znamenitosti: zemljevid.

Prva postaja: Westminster (podzemna) ali avtobusne postaje vse naokrog. Westminster postaja je dosegljiva s tremi linijami - circle, district in jubilee line (rumena, zelena in siva). Če spite v Našem domu, npr., vas do Westminster mostu pripeljeta avtobusa št. 3 in 159.

parlament z London Eya

London eye in akvarij

Westminster most in parlament z Big Benom
postaja podzemne Westminster





Ob mostu Westminster imate na eni strani parlament, na drugi pa London eye in akvarij. Če se bojite višine, nikar ne pojdite na London eye. Vstopnice lahko kupite že prek spleta ali pa v prodajalni pod London eyem. Nekatere vstopnice vključujejo še vožnjo z ladjico po Temzi. V akvariju ni podvodnega tunela, je pa akvarij v tri nadstropja z več vrstami morskih psov.

Levo od parlamenta, stran od reke Temze, je Westminster Abbey, kjer sta se poročila princ William in Kate. Desno od parlamenta pridete peš do spomenika ženskam 2. svetovne vojne in do Downing streeta, kjer ima svojo rezidenco angleški premier. Naprej po ulici lahko srečate kraljevo stražo (Horse Guards) - ob 12. uri imajo menjavo straže na peščenem dvorišču. Na koncu ceste je Trafalgar Square, s spomenikom Nelsona in National gallery - vstop je prost. Pot lahko nadaljujete pod Admirality archom proti St. James' parku. Nikar ne pozabite na lešnike, orehe ali arašide, saj je v parku polno lačnih veveričk, ki pridejo do roke, zlezejo na koleno ali pa kar v nahrbtnik. :o) V parku je nekaj kavarn in jezero, kjer so celo pelikani. Na koncu parka pa je Buckingahmska palača.








Horse guards


Horse guards
Buckinghamska palača

Admirality arch
Trafalgar square



Spomenik Nelsona
Od Buckinghamske palače se lahko čez Green park sprehodite do postaje podzemne Green park ali pa poiščete primeren avtobus, ki vas bo zapeljal do Piccadilly Circusa. Piccadily Circus je najbolj znan po svojih ogromnih oglasih, na njem pa se začenja tudi nakupovalna ulica Regent's street.



Naprej pa naslednjič :o)

nedelja, 11. november 2012

JZ Anglija in Cornwall: St. Ives, Bristol, Slough

5 dan - ponedeljek
V ponedeljek smo si želeli ogledati obmorsko mesto s promenado in vsem, kar spada zraven, St. Ives. V St. Ivesu je med drugim tudi galerija Tate, a je nismo niti iskali. Komaj smo našli tudi mesto samo, saj je bilo megleno, da morja sploh videli nismo. Naredili smo krog po res ozkih ulicah verjetno v samem centru in navigacijo usmerili proti Bristolu. N in P sta večino poti prespala, vreme je bilo bolj kislo, na levi in desni pa neskončna zelena polja z nekaj hribčki in ovcami. Bristol sva midva že videla, tako da sva se precej stvari še spomnila in smo se tam lažje znašli. Zopet smo si ogledali St. Nicholas Market, kjer sem tokrat celo kupila gumbe (dolga zgodba z lanskih počitnic v Walesu in na Nizozemskem). :o) Po kratkem nakupovanju in kosilu smo se odpeljali proti Sloughu, kjer je sledilo še malo nakupovanja, večerja v Tescu in za adijo še zadnji večer v pubu, spet smo izbrali The moon and spoon. Po prihodu v hotel je bilo potrebno posneti še tradicionalne neumnosti v pižamah po Travelodgu.

spodaj levo Bristol, na sredini St. Ives, ostalo pa na poti

6 dan - torek
Po deževnem ponedeljku smo se zbudili v nesramno sončen torek. Po zajtrku smo se poslovili od Travelodgev do naslednjič in se odpeljali proti Stanstedu. Prtljago smo oddali neverjetno hitro, prav tako pa je kontrola minila brez enega samega piskanja in "random check-a". Fino. Čas do odhoda letala se je vlekel, ker na Stanstedu še vedno ni nobene fajn trgovine ali pa so cene zelo ne-fajn. :o) Ob obračanju nad Ljubljano smo videli naše domove, Šmarno goro, avtoceste itd. in več kot 20 minut prej pristali na Brniku. Počakali smo še prevoz in zaključili še ene krasne počitnice.

Nakupovalna ulica v Sloughu, Stansted, nad oblaki

sobota, 10. november 2012

JZ Anglija in Cornwall: Pubi, Windsor, Stonehenge

Dan 1 - četrtek
Prvi dan smo popoldne iz Ljubljane poleteli proti Stanstedu, kjer smo prevzeli tudi naš rentacar. Let je bil poln, gneča na letališču pa tudi popolna. Mejno kontrolo so mučile naše osebne izkaznice z vsemi šumniki, ki jih premore naša abeceda. :o) Pri zadnjem od nas štirih je gospa že rahlo obupala in nas samo spustila skozi. Avto je bil super - precej nov golf, ki smo ga klicali Fricmu. Dovolj prostoren za vse štiri in prtljago, ki zaenkrat še ni bila preveč obsežna.

Slough

Bodoči mož je brez večjih težav prevzel krmilo in nas na desni po levi odpeljal mimo Londona do njegovega predmestja, kjer smo v centru Slougha spali v prvem Travelodgu. Ogromen, 24 ur odprt Tesco, je bil (jasno) za vogalom, spali pa smo praktično na glavni nakupovalni ulici, kar smo ugotovili šele zadnji dan. Ker je bil že večer, smo se po nakupljeni večerji odpravili do puba, najprej v The moon and spoon, nato pa smo se prestavili v manjši, lokalni pub The rising sun, praktično za vogalom od našega hotela. Tu smo naleteli na odlično skupino, ki je igrala vse vrste pesmi, od popa do rocka in to res fenomenalno. Po nekaj pivih, pepsiju in vroči čokoladi smo prvi dan potovanja zaključili.

Dan 2 - petek
Naslednje jutro je bil na vrsti Windsor, ki je bil oddaljen približno deset minut vožnje z avtom. N in P sta grad celo videla iz svoje hotelske sobe. Do gradu smo prišli po dvoriščih in ozkih prehodih med hišami, kjer bi velika večina britanske populacije najbrž težko prišla mimo. Grad smo si ogledali le od zunaj (kar je že tradicija na naših potovanjih po Otoku), saj je vstopnina precej visoka. Videli smo še poroko in se preko nakupovalne ulice (s skoraj nič ustavljanja) sprehodili nazaj do avta in se v soncu odpeljali proti Stonehengu.

Windsor, Stonehenge
Pred Stonehengom je bil manjši zastoj, vreme pa se je že skisalo. Deževalo je, pihalo in bilo precej hladno, imeli smo le 13 stopinj. Tudi Stonehenge smo si (midva že drugič) pogledali le izza ograje, saj s plačilom vstopnine še vedno ne prideš povsem zraven kamnov, zgodovina nas pa ni pretirano zanimala. Kosilo smo pojedli v McDonald'su ob cesti in se odpeljali proti Exeterju, kjer smo padli v prometno konico in se nato le še odpeljali proti Plymouthu, kjer smo imeli rezerviran naslednji hotel.

Ker pa smo hotele rezervirali že maja, kode za navigacijo pa sem si jaz v svoj potovalni zvezek napisala tik pred odhodom, sem seveda pozabila, da hotela nimamo v centru Plymoutha, pač pa ven iz mesta. Hotel smo sicer brez težav takoj našli, parkirišče tudi, plačali parkirnino, kar sem jaz odsvetovala, ker smo imeli namen it v trgovino, nakar smo ugotovili, da sploh nimamo rezervacije v tem hotelu :o) In smo šli nazaj, moji sopotniki niso bili preveč jezni name, ter se odpeljali proti pravemu hotelu v Saltashu. Prečkali smo Tamar bridge, ki povezuje Cornwall z Devonom. In težav s hotelom še ni bilo konec. Navigacija nas je pripeljala do nekih skladišč in temačnih ulic ob bencinski črpalki in prodajalnah avtomobilov, a smo s pomočjo uslužbenca bencinske črpalke kmalu našli hotel na drugi strani avtoceste. Spali smo na počivališču (tudi to je že tradicija naših potovanj).

Po večerji, počitku in nabiranju novih moči smo se odpravili proti pubu. Tokrat smo si zadali, da obiščemo čim več pubov in da moška poizkusita čim več piva. Da spoznamo še nočno življenje (verjeli ali ne, v vseg teh letih smo bili prvič zvečer zunaj) in lokalne izdelke. :o) Gospod na recepciji nas je usmeril  proti pubu, ki naj bi bil oddaljen deset minut. Pa smo šli, navodila smo razumeli le deloma :o) Kmalu je začelo deževat, N in P sta dežnik imela, midva pa ne. Pa se nismo dali. Na semaforju v Saltashu smo nekateri vedrili pod streho, A. pa je iskal, kam moramo iti. Rešil nas je en mladenič, ki je na srečo pritaval tam mimo, in nas usmeril v pravo smer. Tudi v tem pubu je bila ob petkih živa glasba, tete in strici so plesali in si dali duška, mi pa smo vsi premočeni uživali v opazovanju in okušanju specialite. Ker je kasneje še vedno deževalo in precej pihalo, smo se odločili, da gremo do hotela kar s taksijem, med čakanjem pa je bodoči mož iz enega funta dobil 13 funtov. Juhu! :o) Vožnja s taksijem je bila podobna vožnji z vlakcem smrti, saj smo drveli po praznih ulicah in skorajda skakali na klancih. :o)

JZ Anglija in Cornwall

Let: Ljubljana - Stansted (London), Easyjet
Prevoz: rentacar (Europcar), Golf 1.2
Čas potovanja: oktober 2012, šest dni
Prenočišča: Travelodge Slough, Saltash, Hayle
Stroškovnik: ni izdelan, letalska karta je bila cca. 75€ na osebo, z eno oddano prtljago za dva
Popotniki: 4
Prevoženi kilometri: 1500

Obiskana mesta in znamenitosti:
Slough, Windsor, Stonehenge, Plymouth, Dartmoor National Park, Saltash, Land's end, Lizard peninsula, St. Ives, Bristol


1. in 2. dan: Pubi, Windsor, Stonehenge
3. dan: Plymouth, Dartmoor national park, Land's end
4. dan: Lizard peninsula, Pendenis castle, kulinarika
5. in 6. dan: St. Ives, Bristol, Slough

sreda, 7. marec 2012

Celje in Šmartinsko jezero

Izlet v nepoznano naju (oz. nas) je peljal do Šmartinskega jezera pri Celju, na poti proti Vojniku. Šmartinsko jezero je umetno jezero, ki je nastalo kot zaščita pred poplavljanjem Savinje in problemov oskrbe z vodo. Poleg teh dveh funkcij pa je čez čas postalo rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je vedno bolj priljubljeno. Na Šmartinskem jezeru je možen ribolov, vožnja z ladjico, pedalini, kajakom in čolnom. Ob njem pa lahko kolesarite, se sprehajate ali pa si pripravite piknik. Ponujajo celo zorbing! Okolica jezera je resnično lepo urejena, le v času visokih voda je del poti neprehoden. Ob jezeru je bilo prav lepo tudi v tej pusti in sivi marčevski soboti, ko je bilo jezero še delno zamrznjeno, a so sem in tja na plan že kukale prve pomladne cvetlice. Več o jezeru si lahko preberete na spletni strani. Ob jezeru so ne več mestih brezplačna parkirišča, prav tako pa je ob urejenih poteh primerno število košev za smeti in klopc.

Fotografija info table v originalni velikosti - KLIK
Drsanje labodov


Druščina

Pomlad
Šmartinsko jezero - pri pristanišču
Naslednja postaja je bila Celje center. V Celju smo seveda že bili, a prav v centru bolj malokrat. Mesto je bilo v soboto v času oz. po kosilu precej prazno, mislim, da sva srečala vsega skupaj kakih 15 do 20 ljudi. Sprehodili smo se od narodnega doma pa do železniške postaje. Obisk gradu sva tokrat izpustila, saj sva tam že bila avgusta 2010.

Celje z gradu
Znamenitosti

"The streets of Celje" - v korak z modo!

Celjski grad

Še del članka Celje in Laško, ki je bil objavljen v reviji Mama, marca 2010.

Celje

Knežje mesto Celje leži v Spodnji Savinjski dolini. Med sprehodom po starem mestnem jedru si lahko ogledate Knežji dvorec, vodni stolp, kjer je nekoč stalo obzidje, staro grofijo, kjer lahko obiščete Pokrajinski muzej Celje, ostanke rimskega Herkulovega svetišča na jugu mesta, magistrat, narodni dom, zanimivo arhitekturo Celjskega doma in Mestni špital s kapelo Sv. Elizabete, ki je edini primer ohranjene srednjeveške ubožnice v Sloveniji. Ob prvih pomladnih sončnih žarkih se lahko z vozičkom ali z že stopicljajočimi malčki odpravite na sprehod skozi mestni park ali ob Savinjo.

Otrokom je v Celju namenjen prav poseben muzej, edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog. Pri maskoti muzeja, Hermanu Lisjaku, si lahko na razstavnem prostoru ogledate slovensko kulturno premično dediščino, otroci pa lahko svoji domišljijo pustijo prosto pot v muzejski delavnici, se poigrajo v muzejski igralnici, obiščejo Hermanovo galerijo, Hermanovo gledališče ali depo, kjer hranijo svojo zbirko otroških vozičkov in koles. Iz vzpetine na jugovzhodu mesta boste imeli dober pregled nad tretjim največjim slovenskim mestom. Na vzpetini stoji mogočni Stari oz. Celjski grad, katerega prvotno poslopje je bilo zgrajeno že v 13. stoletju, tu pa so stanovali oz. imeli sedež grofje Celjski. Na gradu že nekaj časa poteka temeljita obnova, da bi grad zopet dobil prvotno podobo. V Celju ne boste ostali lačni, prav tako pa ne boste imeli »nakupovalne krize«, če se pošalim, saj se Celje ponaša s kar največ nakupovalnih površin na prebivalca v Sloveniji.


Celjska koča

Celjska koča je zanimiva v vseh letnih časih. Če je na smučišču ostalo še dovolj snega, ga dobro izkoristite. Najmlajšim je namenjen otroški poligon s tekočim trakom, lahko pa se smučanja naučijo tudi v smučarski šoli oz. smučarskem vrtcu. Ko sneg skopni, je Celjska koča prava izbira za pohodništvo, kolesarjenje ali preprosto le sprehod po gozdni učni poti. Če so otroci že dovolj veliki, da že zmorejo pohodništvo sami, ali pa še dovolj majhni, da se še lahko nosijo v nahrbtniku, se lahko povzpnete na Grmado (718 m), kjer vas čaka zvonec želja. Na Celjski koči pa vas čaka prav posebno »nezimsko« sankanje – bobkart, sankališče z bobom, ki obratuje ob sobotah in nedeljah od 12. do 16. ure v primeru lepega vremena. V hotelu Celjska koča pa se lahko tudi razvajate, saj vam wellnes center ponuja savne, kopeli, masaže in manjši fitnes, poskrbijo pa tudi za kulinarične užitke, saj ponujajo pristne domače jedi in kuharske specialitete.