Prikaz objav z oznako grad. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako grad. Pokaži vse objave

petek, 30. avgust 2013

Predjamski grad

V sredo, na deževen dan, smo obiskali Predjamski grad - to je bil letošnji rojstnodnevni izlet po izboru novopečenega 9-letnika. In izbral je odlično!

Predjamski grad leži na kraškem terenu, ob robu Pivške kotline. Grad je zgrajen v 123 metrov visoki votlini previsne pečine nad kraškim ponorom potoka Lokve. Grad je bil v prvotni obliki domnevno pozidan že v 12. stoletju, pravi ohranjeni zapisi pa datirajo v 13. stoletje. Erazem, najbolj znani prebivalec Predjamskega gradu, je živel tu v drugi polivici 15. stoletja. Bivanje v gradu takrat ni bilo najbolj prijetno, saj je bil nedokončan, v njem je bilo zaradi kraških kamnin tudi precej vlage. Grad je bil nato v lasti Ivana Kobenzla, ki ga je preuredil, zatem pa grofov Cornini in nazadnje knezov Windischgrätz.













"Grad je dostopen samo z ene strani, toda legenda pravi, da se je razbojniški Erazem oskrboval s hrano in pijačo skozi skrivni rov, ki iz starega gradu pripelje na površje. Medtem je cesarjeva vojska leto in dan zaman oblegala njegov grad. Erazem je podlegel šele zaradi zvijače nasprotnikov in podkupljivega služabnika." (Vir: www.postojnska-jama.eu)


Zanimiv je tudi jamski del gradu, ki je nudil odlično skrivališče, do njega pa so vodili podzemni rovi. V njem je polno kapnikov, s katerih neprestano kaplja voda, ob dežju seveda še bolj izrazito.





Pod gradom poteka tudi voden ogled jame, za katerega pa morate biti primerno obuti in oblečeni, saj je v jami spolzko, blatno in vodnato. Grajska vstopnina znaša za odrasle 9€, za učence in študente 7,2€, za otroke do 15 let 5,40€ in za otroke, mlajše od 5 let, 1€. Več informacij najdete na tej povezavi.

nedelja, 11. november 2012

JZ Anglija in Cornwall: Lizard peninsula, Pendenis castle, kulinarika

Dan 4 - nedelja
V nedeljo smo se dopoldne odpeljali na drugi "lulček" polotoka, na skrajno južno točko Anglije, Lizard peninsula. Vreme ni bilo preveč prijazno, bilo je precej hladno in vetrovno, občasno pa je še kapljalo. Medtem ko so že znani akterji zopet plezali na neprimerna mesta na klifih, sem jaz opazila celo enega morskega leva :o) Ob obali smo se sprehodili do največjega kompleksa s svetilnikom na svetu, Lizard lighthouse. Svetilnik je odprt tudi za obiskovalce, a je bil v času našega obiska zaprt. Tako smo si ga ogledali le od zunaj (presenečeni? :o)) in se odpravili do zapuščene stavbe obalne straže, ki je služila reševanju nasedlih ladij, saj je tu polno čeri.

 
Potem smo se z avtom odpeljali proti Kynance Cove plaži. Mimogrede - povsod po Angliji je potrebno plačevati parkirnino, res res res redka so parkirišča, ki so zastonj (razen pred supermarketi). Kynance Cove beach je zelo priljubljena poletna turistična destinacija, čeprav smo si to zelo težko predstavljali. Med slikanjem na peščeni plaži je A. zalil val, saj se ni pravočasno umaknil. Ostalim je uspelo :o) Ker smo bili že malo premraženi in lačni, začelo pa je tudi deževati, smo se okrepčali s čajem, kavo, sladoledom in piškoti v baru na plaži.


V rahlem dežju in vetru je sledila vožnja do Falmoutha, kjer smo DEJANSKO obiskali tudi notranjost gradu. Po štirih letih ogledovanja od zunaj smo celo plačali vstopnino in si ga ogledali še od znotraj. :o) Ogledali smo si Pendenis castle, kjer so ravno pospravljali cvetlične aranžmaje za poroko, saj so imeli čez vikend poročni sejem. Škoda, ker smo ga zamudili. Z obale smo se odpeljali nazaj proti notranjosti in iskali najbližji pub, kjer bi si privoščili kočerjo. In prvo lokalno hrano zunaj - po navadi vedno jemo v fast food restavracijah ali pa kupimo že pripravljene jedi v trgovinah in kaj podobnega.


Našli smo torej pub The Fox and hounds. Tu imajo najboljše sladice na svetu. Res. Dela jih mama od ene od natakaric in so božanske - mi smo si izbrali chocolate junkyard. Mmmm. Sicer pa smo jedli paradižnikovo juho, ramsteak s pomfrijem, zelenjavo in čebulnimi obročki, cottage pie ter domač piščančji burger z baziliko in paradižnikom. Ob 18. uri pa so začeli streči "carvery" - pečenko in priloge, ki so si je nekateri Angleži naložili na krožnike toliko, da so jih komaj nesli.  Zvečer smo pub celo izpustili :o)

sobota, 10. november 2012

JZ Anglija in Cornwall: Pubi, Windsor, Stonehenge

Dan 1 - četrtek
Prvi dan smo popoldne iz Ljubljane poleteli proti Stanstedu, kjer smo prevzeli tudi naš rentacar. Let je bil poln, gneča na letališču pa tudi popolna. Mejno kontrolo so mučile naše osebne izkaznice z vsemi šumniki, ki jih premore naša abeceda. :o) Pri zadnjem od nas štirih je gospa že rahlo obupala in nas samo spustila skozi. Avto je bil super - precej nov golf, ki smo ga klicali Fricmu. Dovolj prostoren za vse štiri in prtljago, ki zaenkrat še ni bila preveč obsežna.

Slough

Bodoči mož je brez večjih težav prevzel krmilo in nas na desni po levi odpeljal mimo Londona do njegovega predmestja, kjer smo v centru Slougha spali v prvem Travelodgu. Ogromen, 24 ur odprt Tesco, je bil (jasno) za vogalom, spali pa smo praktično na glavni nakupovalni ulici, kar smo ugotovili šele zadnji dan. Ker je bil že večer, smo se po nakupljeni večerji odpravili do puba, najprej v The moon and spoon, nato pa smo se prestavili v manjši, lokalni pub The rising sun, praktično za vogalom od našega hotela. Tu smo naleteli na odlično skupino, ki je igrala vse vrste pesmi, od popa do rocka in to res fenomenalno. Po nekaj pivih, pepsiju in vroči čokoladi smo prvi dan potovanja zaključili.

Dan 2 - petek
Naslednje jutro je bil na vrsti Windsor, ki je bil oddaljen približno deset minut vožnje z avtom. N in P sta grad celo videla iz svoje hotelske sobe. Do gradu smo prišli po dvoriščih in ozkih prehodih med hišami, kjer bi velika večina britanske populacije najbrž težko prišla mimo. Grad smo si ogledali le od zunaj (kar je že tradicija na naših potovanjih po Otoku), saj je vstopnina precej visoka. Videli smo še poroko in se preko nakupovalne ulice (s skoraj nič ustavljanja) sprehodili nazaj do avta in se v soncu odpeljali proti Stonehengu.

Windsor, Stonehenge
Pred Stonehengom je bil manjši zastoj, vreme pa se je že skisalo. Deževalo je, pihalo in bilo precej hladno, imeli smo le 13 stopinj. Tudi Stonehenge smo si (midva že drugič) pogledali le izza ograje, saj s plačilom vstopnine še vedno ne prideš povsem zraven kamnov, zgodovina nas pa ni pretirano zanimala. Kosilo smo pojedli v McDonald'su ob cesti in se odpeljali proti Exeterju, kjer smo padli v prometno konico in se nato le še odpeljali proti Plymouthu, kjer smo imeli rezerviran naslednji hotel.

Ker pa smo hotele rezervirali že maja, kode za navigacijo pa sem si jaz v svoj potovalni zvezek napisala tik pred odhodom, sem seveda pozabila, da hotela nimamo v centru Plymoutha, pač pa ven iz mesta. Hotel smo sicer brez težav takoj našli, parkirišče tudi, plačali parkirnino, kar sem jaz odsvetovala, ker smo imeli namen it v trgovino, nakar smo ugotovili, da sploh nimamo rezervacije v tem hotelu :o) In smo šli nazaj, moji sopotniki niso bili preveč jezni name, ter se odpeljali proti pravemu hotelu v Saltashu. Prečkali smo Tamar bridge, ki povezuje Cornwall z Devonom. In težav s hotelom še ni bilo konec. Navigacija nas je pripeljala do nekih skladišč in temačnih ulic ob bencinski črpalki in prodajalnah avtomobilov, a smo s pomočjo uslužbenca bencinske črpalke kmalu našli hotel na drugi strani avtoceste. Spali smo na počivališču (tudi to je že tradicija naših potovanj).

Po večerji, počitku in nabiranju novih moči smo se odpravili proti pubu. Tokrat smo si zadali, da obiščemo čim več pubov in da moška poizkusita čim več piva. Da spoznamo še nočno življenje (verjeli ali ne, v vseg teh letih smo bili prvič zvečer zunaj) in lokalne izdelke. :o) Gospod na recepciji nas je usmeril  proti pubu, ki naj bi bil oddaljen deset minut. Pa smo šli, navodila smo razumeli le deloma :o) Kmalu je začelo deževat, N in P sta dežnik imela, midva pa ne. Pa se nismo dali. Na semaforju v Saltashu smo nekateri vedrili pod streho, A. pa je iskal, kam moramo iti. Rešil nas je en mladenič, ki je na srečo pritaval tam mimo, in nas usmeril v pravo smer. Tudi v tem pubu je bila ob petkih živa glasba, tete in strici so plesali in si dali duška, mi pa smo vsi premočeni uživali v opazovanju in okušanju specialite. Ker je kasneje še vedno deževalo in precej pihalo, smo se odločili, da gremo do hotela kar s taksijem, med čakanjem pa je bodoči mož iz enega funta dobil 13 funtov. Juhu! :o) Vožnja s taksijem je bila podobna vožnji z vlakcem smrti, saj smo drveli po praznih ulicah in skorajda skakali na klancih. :o)

JZ Anglija in Cornwall

Let: Ljubljana - Stansted (London), Easyjet
Prevoz: rentacar (Europcar), Golf 1.2
Čas potovanja: oktober 2012, šest dni
Prenočišča: Travelodge Slough, Saltash, Hayle
Stroškovnik: ni izdelan, letalska karta je bila cca. 75€ na osebo, z eno oddano prtljago za dva
Popotniki: 4
Prevoženi kilometri: 1500

Obiskana mesta in znamenitosti:
Slough, Windsor, Stonehenge, Plymouth, Dartmoor National Park, Saltash, Land's end, Lizard peninsula, St. Ives, Bristol


1. in 2. dan: Pubi, Windsor, Stonehenge
3. dan: Plymouth, Dartmoor national park, Land's end
4. dan: Lizard peninsula, Pendenis castle, kulinarika
5. in 6. dan: St. Ives, Bristol, Slough

sobota, 17. marec 2012

Pod Gorjance: Čatež, Mokrice, Kostanjeviška jama

Ker sem trenutno na obveznem počitku in okrevam po četrtkovovem posegu, objavljam marčevski izlet, ki sem ga pripravila pred tremi leti.

"Sicer je pojem »pod Gorjanci« geografsko precej obširnejši pa vseeno – »tam daleč« je za malčke zagotovo najzanimivejše v termah Čatež, kjer se bodo imenitno zabavali v katerem koli letnem času. Za igranje golfa ob gradu Mokrice so najbrž še premajhni, a mogočno stavbo si vseeno lahko ogledate od zunaj. Če pa vas zanima tudi svet pod zemljo, se lahko podate na ogled Kostanjeviške jame ali pa si le ogledate eno naših najmanjših in najstarejših mest, Kostanjevico na Krki. 

Terme Čatež
V termah Čatež se lahko potopite v svet termalnih voda in zaplavate v bazenih neštetih oblik. Poletna riviera je posebej zanimiva za otroke, saj imajo na voljo otroški vodni park z igrali in vodnimi drčami. Najbolj zanimiv je zagotovo Gusarski otok. Je edinstvena atrakcija v tem delu Evrope, ki jo otroci preprosto obožujejo. Pa ne zaradi strašnih piratov – gusarski otok s palmami ima na vrhu namreč velikansko gusarsko glavo, ki vsaki dve minuti izprazni svoje zaloge vode na razposajene otroke. Za pogumnejše odrasle so postavili tudi novi tobogan boomerang. Ob bazenih je počasna reka, po kateri se spustite z velikimi rdečimi napihljivimi obroči. Poleg bazenov je tudi umetno jezero, po katerem se lahko vozite s pedalinom ali pa se igrate z žogo na obali.
www.terme-catez.si

www.terme-catez.si

 Zimska riviera je odprta vse dni v letu, za najmlajše je poskrbljeno z otroškim bazenom in kotičkom prav zanje, malo večji junaki pa se lahko spustijo po divji reki in toboganu ali pa raziskujejo drevo doživetij. 

Sprostitev za mamice in očke
Za mirnejše oziroma predvsem sproščujoče trenutke v dvoje (ali pa vsak posebej) je pravi naslov wellnes v Čatežu. Izbirate lahko med dvema wellnes centroma – Centrom zdravja & lepote in Spa & wellnes centrom. V prvem vam nudijo notranji in zunanji bazen s termalno vodo, masažnimi ležišči in whirlpooli, solarije, finsko savno in turške kopeli, fitnes studio, kozmetični salon ter masažni center. Slednji dve storitvi sta vam na voljo tudi v Spa & wellnes centru. Če vas tovrstno sproščanje ne zanima, pa se lahko s kolesi podate po številnih poteh v brežiški občini. 

Mokrice
Ob vznožju gričevnatih Gorjancev, skrit v tišino grajskega parka, stoji grad Mokrice, ki je preurejen v hotel. Ob gradu je igrišče za golf, v samem gradu pa grajska restavracija, kjer naj bi kuharji pričarali posebno baročno vzdušje. Obisk gradu je sicer primernejši le za starše, a se po parku lahko sprehodite skupaj z otroki in se popeljete še s kmečko kočijo. Če bi radi raziskali še okolico, si lahko pomagate s turističnim vlakcem ali pa preizkusite svoje »čolnarske« sposobnosti na reki Krki.
www.burger.si


Povodni mož v Krki

»Neko jutro je šla Metka prat na reko Krko. Iz globočin se ji je približal povodni mož in jo hotel ugrabiti. A na njeni roki je zagledal zaročni prstan, spomin ljubezni in zvestobe, zato se je moral vrniti v globočino, ker nad deklico ni imel oblasti. Ker pa se je Metka bala, da bi ji pri pranju prstan zdrsnil iz roke in se izgubil, si ga je snela s prsta. Takrat pa je povodni mož planil iz vode in jo ugrabil …«

Vir: Pravljične poti Slovenije, Irena Cerar Drašler

Kostanjeviška jama
Tudi Kostanjeviška jama leži ob vznožju Gorjancev. Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarjali čudovite tvorbe pravljičnih oblik. Poti po jami so urejene tako, da so primerne tako za otroke kot tudi starejše obiskovalce. Voden ogled s strokovno razlago traja štirideset minut. V jami je ves čas stalna temperatura 12°C, zato ne pozabite na primerna oblačila! V jami lahko srečate jamsko kobilico, jamske rakce, polže in netopirje. Jame ni težko najti – iz Kostanjevice se lahko podate do jame peš, z avtomobilom ali avtobusom. S poti ne boste zašli, saj je cesta primerno označena. Na ogled jame pa boste morali počakati do 15. aprila."
www.kostanjeviska-jama.com

Kostanjevica na Krki, vir: www.otocec.si

Članek je bil objavljen v reviji Mama, marca 2009.